Petar Popijač: Žerjavica

Petar Popijač (1988) je projekt zasnoval tako, da v njem začutimo zgodovinsko namembnost prostora v duhovnem smislu in tudi materialno prežetost konstituiranja prostora v zadnjem obdobju, ko ima pomembno vlogo kot materija prav hrast. Ravno izbor hrasta, ki pa ni le navaden hrastov les, temveč gre za subfosilna debla hrastov, značilne sivkaste barve, ki so bila več kot tisočletje zakopana globoko v plasteh zemlje, večplastno povezuje Popijačevo čutenje brezčasnosti nekdanjega samostanskega prostora, kjer senzualen umetnik postane le ponovni prevodnik energij. Prav izbor materiala je tisto, kar najbolj opredeljuje tokratno Popijačevo postavitev, konceptualno pa je prežet z idejo vročine, kot energijo, ki brez preprek prehaja skozi materijo in jo modificira, kar je značilno tudi za kiparski postopek.

Foto: Tomaž Grdin