Fragmenti časa: Miroslav Zdovc in fotografska scena

Razstava Fragmenti časa: Miroslav Zdovc in fotografska scena predstavlja življenjski opus Miroslava Zdovca, enega vidnejših in pomembnejših fotografov v slovenskem kulturnem prostoru, ki je aktivno deloval v obdobju od začetka 50. let do začetka 90. let 20. stoletja. Poleg tega razstava njegovo delo dialoško sooča z deli fotografov in umetnikov, ki so bili z Zdovcem na takšen ali drugačen način povezani in ki njegovo prakso umeščajo v širši časovni in prostorski okvir: To so: Josip Pelikan, Marko Gosar, Boris Gaberščik in Tomaž Gregorič.

Razstava je prirejena ob priložnosti dokončne obdelave in sistematizacije fotografskega arhiva Miroslava Zdovca, ki je prišel v Galerijo Božidar Jakac v obliki donacije. Zdovčevo delo je zaradi njegove dolgoletne odsotnosti od aktivnega delovanja in fotografske scene zastavljena v smislu predstavljanja širšega prostora in časa, v katerem je živel in deloval. Njegovo delo je namreč po skoraj štiridesetih letih po prenehanju njegove ustvarjalne poti (sredina 80. let), trideset let po koncu profesionalne fotografske kariere (začetek 90. let) in skoraj petnajst let po njegovi smrti (2009) skoraj izginilo iz javnega diskurza. Leta 1986 se je v Lamutovem likovnem salonu v Galeriji Božidar Jakac zgodila pregledna razstava del Miroslava Zdovca, kar je obveljalo kot simboličen zaključek njegovega udejstvovanja na področju avtorske fotografije in umetnosti.

Miroslav Zdovc je fotograf svojega časa. Deloval je skozi relativno dolgo obdobje, ko sta fotografija in vizualna kultura prešli skozi nekatere temeljne spremembe. Njegova ustvarjalna pot se je začela v 40. letih, ko je bila fotografija še trdno zasidrana v modernistični paradigmi, zaključila pa se je konec 80. let, ko se je fotografski medij dodobra spremenil in postal skoraj enakovreden klasičnim umetniškim medijem. Njegova praksa v 50. letih je bila zaznamovana s tradicionalno in romantično fotografijo, v 60. letih se je široko odprla v idejne zasnove dokumentarne fotografije, 70. letih se je večinoma posvečal raziskovanju krajine in človeškega telesa, 80. letih pa se je njegova praksa še razširila, saj je začel ustvarjati dela v mešanih tehnikah, kot so kombinacije fotografije, grafike, risbe in kolaža. Ker ni bil gmotno odvisen od umetniškega delovanja, je deloval povsem neobremenjeno in ni sledil takrat progresivnim tendencam v fotografiji. Zato je predstavljanje njegovih mentorjev, sodelavcev in sopotnikov na pričujoči razstavi namenjeno predvsem temu, da lahko danes Zdovčevo delo postavimo v širši kontekst prostora in časa.